Vsak, ki pri svojem delu pogosto uporablja Excel, je do zdaj verjetno že spoznal funkcije za delo z dinamičnimi matrikami (Dynamic Array Functions), kot so FILTER, SORT, UNIQUE ter nenazadnje tudi določene izpeljanke XLOOKUP. To so funkcije, ki se znajo samodejno preliti v toliko celic, kolikor jih funkcija potrebuje, da vrne rezultat izračuna. Za primer - funkcija UNIQUE si bo »prisvojila« toliko celic, kolikor jih rabi, da izpiše vse enolične vrednosti iz nekega območja.

Zaradi omenjene narave teh funkcij se pojavi težava, ko se želimo v neki drugi funkciji na to dinamično območje sklicevati. Če poskusimo na primer prešteti, koliko vrednosti je funkcija UNIQUE našla, in v funkcijo COUNTA zapišemo točen naslov celic, v katerih se trenutno nahajajo rezultati funkcije UNIQUE, bo to območje ostalo enako, tudi če bo funkcija UNIQUE vrnila še kakšno dodatno vrednost.

 

 

 

Tega problema žal ne moremo rešiti tako, da bi funkcijo UNIQUE zapisali v tabelo, nato pa bi s COUNTA prešteli vrednosti v stolpcu te tabele. Funkcije za delo z dinamičnimi matrikami namreč niso podprte v tabelah. 

 

 

 

Omenjene težave lahko rešimo s pomočjo novega operatorja - #. Kadar se želimo v določeni funkciji sklicevati na celotno območje, ki ga vrača ena od funkcij za delo z dinamičnimi matrikami, naredimo sklic le na prvo celico tega območja, ki mu sledi znak #.
Ko se bo dinamično območje kakorkoli raztegnilo ali skrčilo, bo funkcija, ki se na to območje sklicuje, zajela vse relevantne podatke.